Pred 45-timi leti:
AM UKV sprejemnik
ali
nekoč smo nekateri radioamaterji svoje radijske postaje celo gradili in ne .....
Pri brklanju po starih kartonih na mojem podstrešju v decembru 2009 sem naletel na moj prvi UKV sprejemnik, ki sem ga tja shranil pred tremi desetletji. Bil je sicer pod streho, zavit v polivinil folijo, vendar so hitre temperaturne spremembe s kondenzom že pustile sledove na črno pobarvanem pločevinastem ohišju in
na pocinkani šasiji. Odločil sem se, da ga sedaj, preden ga spet spravim nazaj na podstrešje, podrobneje ovekovečim z mojim digitalcem in dodam kratke 45-letne spomine na ta moj prvi lastoročno zgrajeni UKV sprejemnik.
Slika 1: UKV sprejemnik lastne gradnje po 45 letih med sodobno digitalno tehniko
Za prvi posnetek tega sprejemnika v "moderni tehnični dobi" sem ga primerno očiščenega postavil v moj delovni kot z GSM telefonom, digitalnim termometrom, digitalno prenosno postajo IC-E92D, WI-FI usmejevalnikom, WBFM postajo, z 13V/10 A usmernikom, s kalkulatorjem in LCD računalniškim ekranom V času, ko sem ta UKV sprejemnik sestavljal, se mi niti približno ni sanjalo o mojih sedanjih elektronskih napravah, pred katere sem lahko po 44-tih letih samo začasno, v namen fotografiranja in tehničnega kontrasta, postavil ta stari sprejemnik.
Slika 2: Pogled na odprti UKV sprejemnik
Sprejemnik sem leta 1966 zgradil za sprejem radioamaterskih AM in CW signalov na območju od 144 do 146 MHz. Kasneje sem vgradil produkt detektor za sprejem SSB signalov z variabilnim BFO-jem.. To je dvojni super z spremenljivo prvo medfrekvenco od 28 do 30 MHz.
Slika 3: UKV postaja YU3NDO leta 1966 na lokaciji RTV oddajnika na Pohorju, JN76TM, 1050 ASL.
Skupaj z prav tako lastoročno izdelanim 5W UKV AM oddajnikom sem ga približno 5 let uporabljal na lokaciji RTV oddajnika na Pohorju, JN76TM, 1050 m asl. Takrat sem se oglašal kot YU3NDO. Vhodni UKV del sprejemnika sem zaradi nemirne konstruktorske žilice vsaj trikrat modificiral. Naprej sem uporabil običajne elektronke noval serije z E88CC na vhodu. Potem sem te elektronke zamenjal z tremi nuvistorji 6CW4*, ki mi jih je začasno posodil moj takratni radiklub Tezno in nazadnje še s tranzistorji BF245, kakor se vidi na naslednji sliki.
Slika 4: Na šasiji desno spodaj vidimo tiskanino tretjega, zadnjega primerka vhodnega dela sprejemnika s "prišvercanimi" FET tranzistorji BF245. Levo spodaj je lastoročno naviti transformator, ki sem ga že 10 let prej kot najstnik potreboval za moj prvozgrajeni srednje valovni radijski sprejemnik z elektronkami serije "21" in nekaj let kasneje še v njegovi izpeljanki KV sprejemnika za 7 MHz band. Iz tega sprejemnika je tudi mnogo ostalega materiala.
V tem obdobju sem se tako, s popolnoma lastoročno zgrajeno postajo, nekajkrat udeležil UKV tekmovanj. Spodaj sta izsečka iz dveh objav rezultatov UKV tekmovanj v takratnem našem radioamaterskem glasilu Radioamater, v katerih sem zasedel 2. , 3. in 4. mesto v jugoslovanskem merilu.
Slika 5: V Kup SRJ 1969 sem v kategoriji osebnih postaj zasedel 2. mesto.
Slika 6: Drobni elektronski sestavni deli so bili zbrani z "vseh vetrov" in nekateri predhodno po večkrat vgrajeni v drugih napravah.
* nuvistor, miniaturna elektronka ameriškega porekla ( RCA leta 1959 ), zgrajena iz keramike in kovine, ki jo je odlikovala, miniaturnost, mehanska trdnost, dolgotrajna življenska doba, visoka delovna frekvenca in mali lastni šum.
Stane Koželj, S51NO
Zadnja sprememba: 3. januar 2010
Nazaj na osnovno stran